Društva‎ > ‎

PGD Sr. Dobrava



Kdo smo torej prostovoljni gasilci?

Prostovoljni gasilci PGD Srednja Dobrava smo skoraj isto navadni ljudje, ki smo pripravljeni v nesreči priskočiti sokrajanom, in ostalim na različne načine ogroežnim ljudem, na pomoč. Prostovoljni gasilec ne pomeni biti samo član prostovoljnega gasilskega društva, ampak je prostovoljni gasilec oseba, ki:

je strokovno usposobljena za gašenje in reševanje ter ima opravljen predpisani izpit za prostovoljnega gasilca
je psihofizino in zdravstveno sposobna opravljati operativne naloge gasilstva
ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper življenje, telo in premoženje
je stara od 18 do 63 let - mšoki oziroma 18 do 50 let - ženske

Usposabljanje prostovoljnih gasilcev se začne v zgodnji mladosti, ko se otroci e s sedmimi leti spoznajo z delom gasilcev in prvimi tekmovanji. Naslednja stopnja so mladinci, v starosti od 12 do 16 let, ki že opravljajo težje naloge, primerne njihovi starosti in sposobnostim. S 16 - im letom so mladinci že pripravljeni za resnejše delo in postanejo pripravniki. V času pripravništva že lahko sodelujejo v gasilskih intervencijah pri delih, ki ustrezajo programu pripravništva in niso smrtno ali zdravju nevarna. Dela opravljajo pod nadzorom in po predhodnem pisnem dovoljenju staršev ali skrbnikov. Program pripravništva oziroma osnovni tečaj za gasilca se izvaja v obdobju dveh let, zajema pa znanja z naslednjih področij: organizacija gasilstva, varstvo pri delu, zaščita telesa in dihal, redovne vaje, vozila in oprema, kemija v gasilstvu, gradbeništvo in preskrba z gasilno vodo, tehnično reševanje in gasilska taktika. Po dopolnjenem 18 - em letu in končanem osnovnem tečaju se gasilec pripravnik lahko udeleži nadaljevalnega tečaja za gasilca, na katerem se podrobneje seznani s področji iz osnovnega tečaja, dodana pa so e področja prva pomoč, požarna preventiva in elektrika. Z opravljenim telajem pripravnik postane prostovoljni gasilec. Programu usposabljanja se lahko pridruži v katerikoli stopnji, se pravi v katerikoli starosti in tudi če si starešji od 18. let.
Delo prostovoljnih gasilcev je včasih nevarno in težko, zato ni za vsakogar. Gasilec potrebuje pogum, predanost in željo po novih spretnostih. Mora biti sposoben sprejemati nove, raznolike izzive in biti pripravljen na skupinsko delo. Izpolnjevati mora določene pogoje, kot sta psihofizična in zdravstvena sposobnost, pripravljen pa mora biti tudi na strokovno usposabljanje, ki ga mora kot prostovoljni gasilec redno opravljati. Delo ni privlačno, saj bo vrčoe, mokro, umazano in včasih tudi nevarno. Nagrade za trud pa so velike, če upotevamo zadovoljstvo ob reševanju človekih življenj in materialnih dobrin.
človek, ki mu pomaga v nesreči ne bo nikoli pozabil tvoje pomoči.

Meddruštvena vaja

Poleg rednih mesečnih urjenj in usposabljanj vseh kategorij članstva smo organizirali tudi odmevno meddruštveno vajo. Tema je predvidevala požar v mizarski delavnici sredi strnjenega naselja. Na vaji so sodelovala še naslednja društva: PGD Srednja Dobrava, PGD Radovljica, PGD Kropa, PGD Ljubno, PGD Brezje in PGD Kamna gorica.
V letu 2006 bo izveden tečaj za nižji gasilski častnik pogoj pa je opravljen tečaj za vodjo skupine 2 leti.
Hkrati so preko celega leta potekale tudi priprave na izvedbo tradicionalne avgustovske veselice. Najbolj sveže pa so same spremembe v društvu. Na zadnjem občnem zboru
v mesecu februarju 2006 je bila tako podana razrešnica predsedniku in poveljniku. Pred glasovanjem sta se tako Jože Šlibar kot Branko Fister zahvalila za sodelovanje vsem članom.
Novo vodstvo PGD Srednja Dobrava bo v naslednjem mandatu delovalo v sestavi:
Predsednik: Borut Koselj
Poveljnik Milan Kolman
Gospodar: Stanko Šolar
Upravni odbor:
Na občnem zboru je bila tudi izvedena podelitev priznanj naslednjim članom:
10 let Aleš Hrovat
30 let Janez Razinger, Janez Kozjek, Ivan Vidic
40 let Milan Kolman, Anton Gabrijel, Janez Šlibar
Nadaljevalni tečaj za gasilca je opravil Rado Šašo.
Plaketo gasilskega veterana je prejel Lovro Kozjek.
Gasilsko odlikovanje III. Stopnje je prejel Janez Šimnovec.

Pripravil : Boštjan Blaznik

Kako naprej?

Občina ugotavlja, da sistem civilne zaščite ne deluje in bo zato naloge prenesla na prostovoljna gasilska društva. Zahteve s strani občine glede usposobljenosti in strokovnosti se bodo e zaostrovale hkrati pa bodo verificirani postopki našega opremljanja. Za vsak nakup opreme bo tako v bodoče potrebno soglasje poveljnika gasilske zveze. Za naše društvo je občinska zveza v letu 2005 tako namenila 839.000 SIT sredstev za zavarovanje doma in članov, izobraževanje, vzdrževanje vozila in nakup opreme. Vseskozi ugotavljamo, da seveda brez lastnega dela ter prispevka krajanov v PGD Srednja Dobrava ne bi zmogli skrbeti za lasten razvoj.
Aktivnosti PGD Srednja Dobrava v letu 2006 so usmerjene predvsem v operativne naloge.

Zgodovina

Nekaj zgodovine o razvoju PGD Srednja Dobrava: V več kot tiridesetletnem uspšenem delovanju
PGD Srednja Dobrava je bilo zelo veliko uspehov in požrtvovalnega dela članov.
Prvi širši sestanek občanov Srednje Dobrave in njene okolice za ustanovitev gasilske enote je bil v spodnjih prostorih zadružnega doma na Srednji Dobravi dne 21.09.1963 ob 20.00 uri. Za predsednika je bil izvoljen Anton Pfajfar iz Zgornje Dobrave, za člane drutva pa: Pfajfar Anton, Koselj Stanko, Luznar Jože, Sitar Slavko, Gale Janez, Markelj Jože, Šinkovec Alojz, Slabe Albin, Žbontar Peter, Godec Ciril. V pripravljalni odbor so bili določeni e: Bergant Janko, Šolar Rudi, Sitar Filip in Ješe Jože. Na sestanku so bili navzoči e: Blaznik Franci, Zadnik Peter, Gale Franc, Koselj Anton, Vidic Stanko, Vidic Alojz, Pogačnik Janko, Pogačnik Alojz, Vidic Marica.
Na ustanovnem občnem zboru dne 08.12.1963 je bilo sklenjeno, da se prične z nabavo sredstev za Gasilsko drutšvo v požarnem okolišu, ki je obsegal Zgornjo Dobravo, Srednjo Dobravo, Spodnjo Dobravo, Lipnico, Mišače in Brezovico. Z poročila seje, ki je bila dne 20.12.1963 je bilo razvidno, da se je nabralo 111.500 din. To so bili prvi dohodki našega društva. Gasilci smo bili še brez domovanja.
Lokacija za gasilski dom je bila določena dne 01.07.1964. V odbor za gradnjo gasilskega doma so bili določeni: Ješe Jože, Gale Janez, Rakovec Ludvik, Bertoncelj Vinko, Sitar Filip in Šinkovec Alojz. Gasilski dom naj bi bil zgrajen na mestu med vojno porušene šole. Dela so se lahko pričela in v slabih treh letih smo imeli gasilci svoje novo domovanje.
V letu 1967 je bil dom opremljen z nujno opremo. Še vejči zagon pa je gasilsko društvo dobilo v letu 1968, ko je bil domu dodan še stolp in popravljena fasada.
V letu 1970 smo nabavili in izročili svojemu namenu novo motorno brizgalno rosenbaverico, društveni prapor in petnajst kosov svečanih uniform, dokočnana pa je bila tudi notranja ureditev stolpa. V letu 1971 smo nabavili in na vrhu stolpa montirali alarmno sireno. Kupljenih je bilo tudi 12 pionirskih oblek.
Zaradi vse večjih potreb po požarni vodi smo začeli graditi dva požarna bazena, dokončno pa je bila urejena tudi sejna soba v gasilskem domu.
Leta 1973 ob praznovanju desetletnice je bilo v matični knjigi vpisanih 67 članov, 10 rezervnih članov, 3 mladinci in 18 pionirjev. Na občnem zboru sta bila za častna člana potrjena Pfajfar Anton in Sitar Filip. V tem letu sta bila dograjena tudi požarna bazena na Mišačah in Spodnji Dobravi.
Gasilski kombi smo dobili v mesecu decembru 1974, svojemu namenu pa je bil izročen v letu 1975. Glavni pokrovitelj nakupa je bila zavarovalnica Triglav.
Leto 1978 je bilo v znamenju mokrih vaj. Izvedena je bila vaja Dobrava 1978. V mokri vaji so sodelovali tudi člani civilne zaščite. V sklopu obrambnega dne v OŠ Stane Žagar je bila izvedena mokra vaja, prikazano pa je bilo tudi reševanje iz goreih stavb.
Ob dvajsetletnici društva v letu 1983 je društvo štelo 86 članov(od tega 50 operativnih članov z izpitom), 6 strojnikov, 4 podastnike in 1 višjega častnika.
Februarja 1984 je vihar odkril tretjino strehe na domu in celotno streho na stolpu. Poškodbe so bile v največji meri odpravljene z udarniškim delom.
V letu 1988 smo ob petindvajset letnici društva opravili slovesno predajo novega vozila tam, ki je bilo ob pomoči krajevne skupnosti, krajanov in sosednjih tovarn kupljeno marca 1988.
Po letu 1988 smo v društvu začeli intenzivno zbirati sredstva za nakup nove motorne brizgalne. prav sodobna motorna brizgalna je osnova za dejavnost društva. Rosenbaverica je bila v letu 1992 prirejena na elektrčini vžig.

V letu 1993 ob 30 letnici društva smo pripravili tradicionalno parado in veselico, izdelali bilten ter telefonski imenik KS Srednja Dobrava. Ob gasilskem domu pa je bilo dograjeno balinišče.
V letu 1998 smo od KS Srednja Dobrava prejeli agregat. Z nabavo agregata ter izvedbo tečaja za izprašane gasilce smo počastili jubilej 35 let delovanja PGD Srednja Dobrava. V matično knjigo pa smo vpisali 13 operativnih gasilcev, ki so napredovali v čin gasilec.
V letu 2000 se je število gasilcev vztrajno večalo saj smo v gasilske vrste sprejeli 8 novih članov. Hkrati smo se začeli vse bolj intenzivno pripravljati na adaptacijo gasilskega doma.
1.seja gradbenega odbora za prenovo gasilskega doma je potekala dne 07.05 2001. Sestava gradbenega odbora je bila naslednja:
Predsednik: Šimnovec Janez
člani: Kozjek Lovro, Koselj Tone, Špendov Toni, Hrovat Marjan
Zunanji član: Kalteneker Janez
Predsednik PGD: Šlibar Jože
Operativa: Šolar Stanko in namestnik Kolman Milan

Vse, ki vas pot kadarkoli zanese mimo gasilskega doma ste seveda lahko opazili, da smo gasilci z veliko zagnanosti in dela članov prenovili gasilski dom in polepšali njegovo okolico.

Poleg zamenjave ostrešja je bila dograjena nadstrešnica, večnamenska dvorana, nove sanitarije in vhod z zunanje strani.

Gasilsko društvo je v letu praznovanja 40 obletnice prejelo tudi nov prapor in visoko tlačno črpalko. Poleg prostovoljnega dela članov PGD Srednja Dobrava je bila velika pomoč ob novih pridobitvah namenjena s strani Iskra mehanizmi Lipnica in KS Srednja Dobrava.

Gasilstvo

Gasilstvo ima v Sloveniji zelo bogato tradicijo. V zadnjih letih prerašča v splošno reševalno službo. V Sloveniji imamo okoli 600 poklicnih gasilcev in 20.000 prostovoljnih gasilcev, ki opravljajo naloge splošne reševalne službe. V preteklih letih je prišlo do ločevanja med poklicnim in prostovoljnim gasilstvom, ki predvsem pred slednje postavlja nove izzive.
16.len Zakona o gasilstvu pravi:
Prostovoljno gasilsko društvo je humanitarna organizacija, v kateri fizične osebe prostovoljno delujejo in opravljajo naloge na področju gasilstva, varstva pred požarom in drugimi nesrečami ter opravljajo druge dejavnosti, ki so pomembne za razvoj in delovanje gasilstva. Člani prostovoljnega gasilskega društva so lahko tudi pravne osebe, če tako določa zakon.
Takšna je definicija prostovoljnega gasilstva v suhoparnem pravnšikem jeziku. V resnici pa je vse dejavnosti prostovoljnega gasilskega društva težko opisati saj je naše delovanje tesno povezano tudi s celotnim razvojem krajevne skupnosti Srednja Dobrava.
Korenito se je tudi spremenil odnos do požarnega varstva, saj so po novi zakonodaji lokalne skupnosti dolžne same skrbeti za svojo požarno varnost. Ker je v radovljiški občini le eno dršutvo, ki ima v svojem sestavu operativne enote za obvezno javno gasilsko službo, še dalje tesno sodelujemo zaradi pomoči pri intervencijah s Poklicnimi gasilci. Država je preko lokalnih skupnosti prevzela veliko obveznost financiranja,opremljanja in izobraževanja gasilcev za spopad v najtežjih situacijah na požarih in pri drugih nesrečah, ki jih je iz leta v leto več. Z uredbami vlade nam predpisuje minimalno opremo in znanje.

Comments