Kdo smo torej prostovoljni gasilci? Prostovoljni gasilci PGD Srednja Dobrava smo skoraj isto navadni ljudje, ki smo pripravljeni v nesreči priskočiti sokrajanom, in ostalim na različne načine ogroežnim ljudem, na pomoč. Prostovoljni gasilec ne pomeni biti samo član prostovoljnega gasilskega društva, ampak je prostovoljni gasilec oseba, ki: je strokovno usposobljena za gašenje in reševanje ter ima opravljen predpisani izpit za prostovoljnega gasilca je psihofizino in zdravstveno sposobna opravljati operativne naloge gasilstva ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper življenje, telo in premoženje je stara od 18 do 63 let - mšoki oziroma 18 do 50 let - ženske Usposabljanje prostovoljnih gasilcev se začne v zgodnji mladosti, ko se otroci e s sedmimi leti spoznajo z delom gasilcev in prvimi tekmovanji. Naslednja stopnja so mladinci, v starosti od 12 do 16 let, ki že opravljajo težje naloge, primerne njihovi starosti in sposobnostim. S 16 - im letom so mladinci že pripravljeni za resnejše delo in postanejo pripravniki. V času pripravništva že lahko sodelujejo v gasilskih intervencijah pri delih, ki ustrezajo programu pripravništva in niso smrtno ali zdravju nevarna. Dela opravljajo pod nadzorom in po predhodnem pisnem dovoljenju staršev ali skrbnikov. Program pripravništva oziroma osnovni tečaj za gasilca se izvaja v obdobju dveh let, zajema pa znanja z naslednjih področij: organizacija gasilstva, varstvo pri delu, zaščita telesa in dihal, redovne vaje, vozila in oprema, kemija v gasilstvu, gradbeništvo in preskrba z gasilno vodo, tehnično reševanje in gasilska taktika. Po dopolnjenem 18 - em letu in končanem osnovnem tečaju se gasilec pripravnik lahko udeleži nadaljevalnega tečaja za gasilca, na katerem se podrobneje seznani s področji iz osnovnega tečaja, dodana pa so e področja prva pomoč, požarna preventiva in elektrika. Z opravljenim telajem pripravnik postane prostovoljni gasilec. Programu usposabljanja se lahko pridruži v katerikoli stopnji, se pravi v katerikoli starosti in tudi če si starešji od 18. let. Delo prostovoljnih gasilcev je včasih nevarno in težko, zato ni za vsakogar. Gasilec potrebuje pogum, predanost in željo po novih spretnostih. Mora biti sposoben sprejemati nove, raznolike izzive in biti pripravljen na skupinsko delo. Izpolnjevati mora določene pogoje, kot sta psihofizična in zdravstvena sposobnost, pripravljen pa mora biti tudi na strokovno usposabljanje, ki ga mora kot prostovoljni gasilec redno opravljati. Delo ni privlačno, saj bo vrčoe, mokro, umazano in včasih tudi nevarno. Nagrade za trud pa so velike, če upotevamo zadovoljstvo ob reševanju človekih življenj in materialnih dobrin. človek, ki mu pomaga v nesreči ne bo nikoli pozabil tvoje pomoči. Meddruštvena vaja Poleg rednih mesečnih urjenj in usposabljanj vseh kategorij članstva smo organizirali tudi odmevno meddruštveno vajo. Tema je predvidevala požar v mizarski delavnici sredi strnjenega naselja. Na vaji so sodelovala še naslednja društva: PGD Srednja Dobrava, PGD Radovljica, PGD Kropa, PGD Ljubno, PGD Brezje in PGD Kamna gorica. Kako naprej? Občina ugotavlja, da sistem civilne zaščite ne deluje in bo zato naloge prenesla na prostovoljna gasilska društva. Zahteve s strani občine glede usposobljenosti in strokovnosti se bodo e zaostrovale hkrati pa bodo verificirani postopki našega opremljanja. Za vsak nakup opreme bo tako v bodoče potrebno soglasje poveljnika gasilske zveze. Za naše društvo je občinska zveza v letu 2005 tako namenila 839.000 SIT sredstev za zavarovanje doma in članov, izobraževanje, vzdrževanje vozila in nakup opreme. Vseskozi ugotavljamo, da seveda brez lastnega dela ter prispevka krajanov v PGD Srednja Dobrava ne bi zmogli skrbeti za lasten razvoj. Aktivnosti PGD Srednja Dobrava v letu 2006 so usmerjene predvsem v operativne naloge. Zgodovina Nekaj zgodovine o razvoju PGD Srednja Dobrava: V več kot tiridesetletnem uspšenem delovanju V letu 1993 ob 30 letnici društva smo pripravili tradicionalno parado in veselico, izdelali bilten ter telefonski imenik KS Srednja Dobrava. Ob gasilskem domu pa je bilo dograjeno balinišče. Gasilsko društvo je v letu praznovanja 40 obletnice prejelo tudi nov prapor in visoko tlačno črpalko. Poleg prostovoljnega dela članov PGD Srednja Dobrava je bila velika pomoč ob novih pridobitvah namenjena s strani Iskra mehanizmi Lipnica in KS Srednja Dobrava. Gasilstvo Gasilstvo ima v Sloveniji zelo bogato tradicijo. V zadnjih letih prerašča v splošno reševalno službo. V Sloveniji imamo okoli 600 poklicnih gasilcev in 20.000 prostovoljnih gasilcev, ki opravljajo naloge splošne reševalne službe. V preteklih letih je prišlo do ločevanja med poklicnim in prostovoljnim gasilstvom, ki predvsem pred slednje postavlja nove izzive. 16.len Zakona o gasilstvu pravi: Prostovoljno gasilsko društvo je humanitarna organizacija, v kateri fizične osebe prostovoljno delujejo in opravljajo naloge na področju gasilstva, varstva pred požarom in drugimi nesrečami ter opravljajo druge dejavnosti, ki so pomembne za razvoj in delovanje gasilstva. Člani prostovoljnega gasilskega društva so lahko tudi pravne osebe, če tako določa zakon. Takšna je definicija prostovoljnega gasilstva v suhoparnem pravnšikem jeziku. V resnici pa je vse dejavnosti prostovoljnega gasilskega društva težko opisati saj je naše delovanje tesno povezano tudi s celotnim razvojem krajevne skupnosti Srednja Dobrava. Korenito se je tudi spremenil odnos do požarnega varstva, saj so po novi zakonodaji lokalne skupnosti dolžne same skrbeti za svojo požarno varnost. Ker je v radovljiški občini le eno dršutvo, ki ima v svojem sestavu operativne enote za obvezno javno gasilsko službo, še dalje tesno sodelujemo zaradi pomoči pri intervencijah s Poklicnimi gasilci. Država je preko lokalnih skupnosti prevzela veliko obveznost financiranja,opremljanja in izobraževanja gasilcev za spopad v najtežjih situacijah na požarih in pri drugih nesrečah, ki jih je iz leta v leto več. Z uredbami vlade nam predpisuje minimalno opremo in znanje. |

