Društva

Društvo prijateljev mladine                                                                         PGD Sr. Dobrava     KORK - krajevna organizacija rdečega križa

Ker v Lipniški dolini ni primernih prostorov in objektov za aktivno preživljanje prostega časa osnovnošolske in srednješolske mladine, kjer bi se lahko srečevali brez nevarnosti, ki jih predstavljajo različne nedovoljene substance in podobne pasti sodobnega časa, smo 17.1 2004 ustanovili Društvo prijateljev mladine Srednja Dobrava. Naša želja je, da uredimo prostore za delovanje mladinskega kluba, usposobimo športno igrišče in opremimo računalnico z dostopom do interneta. Te stvari lahko nudi mladinski klub tehnično in strokovno, saj je nekaj članov dobro usposobljeno na teh področjih. Ravno tako si udeleženci lahko pomagajo med seboj. Društvo prijateljev mladine Sr. Dobrava poleg kulturne in športne dejavnosti v svoj program vkljuuje tudi izobraževalno in raziskovalno dejavnost. S pomočjo sredstev z občinskih razpisov, prispevka Krajevne skupnosti Srednja Dobrava in sponzorjev ter lastnega dela članov, smo v prostorih doma krajanov uredili večnamensko dvorano in računalnico, ki ne samo da služita kot mladinski klub, temveč nudita možnosti za delovanje tudi ostalim društvom v KS, športno igrišče in dostop do interneta pa sta zaenkrat še nedokončana projekta. Mladi z navdušenjem omenjeno opremo tudi uporabljajo. Od začetnih dejavnosti, kot so postavitev računalnike mreže in optimizacija prostorov in opreme, smo prešli na zahtevneji projekt elektronskega odklepanja vrat v prostorih. Sama izvedba sistema je plod lastnega razvoja mlade skupine nadebudnih elektrotehnikov in računalnikarjev. Še posebno velja omeniti lastno programsko opremo za krmiljenje sistema. Društvu, kraju, občini in državi tovrstne pobude nedvomno dvigajo ugled, članom pa omogočajo aktivno preživljanje prostega časa. Zato smo odločeni nadaljevati in ga širiti. Članstvo nas pri tem podpira in se krepi, zato smo prepriani, da je naša pot prava.

ZZB Sr. Dobrava           Zveza združenj Borcev Srednja Dobrava

Nagrajen Franc Ješe

Ob 11. decembru, občinskem prazniku, je bil nagrajen tudi naš sokrajan Franc Ješe. Gospod Franc Ješe je ob svoji 80-letnici prejel občinsko priznanje - medaljo Občine Radovljica za dolgoletno prostovoljno delovanje v KS Srednja Dobrava. Najpomembnešje je njegovo delo na področju civilne zaščite, zadnjih 15 let pa se posveča predvsem ohranjanju spominskih obeležij iz časa NOB. 

Prispevek pripravila M. Hladnik




Govor F. Ješeta ob zaključku obnovitvenih del na spominskih obeležjih


Sonce znižuje svoj lok in že popoldne zaide za Jelovico. Rjavi bregovi, obarvani gozdovi razkazujejo jesen, ki naznanja slovo od svetlega poletja.
Ob mogonih cerkvah,po posvečenih njivah se švigajo lučke človeškega spomina.Po belem peski se slišijo gosti koraki. Z mirom in spšotovanjem prinašajo poklon našim umrlim. Bili so nam stari starši,tete in strici, mama, oče, sestra in brat. Tudi žena, mož ali otrok. Imena sosedov, znancev in prijateljev vznemirijo srce in oko. Na pot večnosti so jih poslale bolezen, nesreča ali človek.
Prav vojne so prinesle toliko žalosti in gorja slovenskemu narodu, ki je v preteklem stoletju moral kar trikrat pod oroje. Vedno mu je tujec vdrl v domačo hišo, jemal svobodo, ga izganjal in moril. Vendar vam, dragi, pokopani v preranem grobu, z globokim spoštovanjem, poklonom, ponosom in zahvalo sporočamo, da so vaša ugasla življenja vsem nam prinesla svobodo in mir.
Devetnajstoosemnajstega leta so se s front, predvsem soške, vrnili redki posamezniki. Na tisoče slovenski fantov je za vedno ostalo v tuji zemlji. Le nekaj desetletij za tem je spet udarilo. Vendar tokrat življenja niso ugašala samo na velikih bojščiih. Po vseh slovenskih gozdovih je bilo listje razmočeno s človeško krvjo, snežne gazi so bile rdeče omadeževane, pod zelenimi jelkami so zajokale gomile. Pa vendar po tirih zimah je petintiridesetega leta partizanska harmonika priigrala pomlad in svobodo v belo Ljubljano. Takrat smo upali, da se tako trpljenje ne bo nikoli več ponovilo, da je bilo prelito dovolj krvi za našo svobodo, da bodo zlomljeni klasi za vedno pregnali nevihtne oblake s slovenskega neba
žal, dragi bratje in sestre, ki počivate v teh gomilah, že vaši vnuki so morali spet prijeti za orožje. Moralo je dozoreti še eno gorje. Še včerajšnji brat, sosed z juga, je vdrl na naše dvorišče. Junij 1991 je zakrvavel.
Dragi pod zlomljenim klasom, vi spite po vseh dobravških njivah slovenske zgodovine. Ni bila zaman skaljena Soča, niso bile zaman s krvjo prepojene gozdne steze, ni se zaman stemnilo junijsko nebo. Že petnajst let si v svobodni, samostojni, neodvisni državi sami krojimo svoje življenje. Za Slovenijo današnjih dni ste vi položili seme v slovenski vrt, ki spet cveti, diši in stresa jesenske plodove. Naša srca greje spomin na vas.

Srednja Dobrava, dne 7. 10.2006